ZAHVALA OD BOTRA/BOTRE
Danes postajam tvoj/-a botrca/boter.
S tem, ko sta me tvoja starša prosila,
da naj bom tvoj/-a botra/boter, sta mi dodelila
meni osebno neizmerno čast in tudi odgovornost.
Biti botra/boter zame ne pomeni,
da kupim zlato verižico ali zapestnico,
se fotografiram s tabo, pojem slavnostno kosilo
ali pa da ti za rojstni dan kupim kolo ali novo obleko/oblekico
in te sem ter tja obiščem in ti prinesem kakšno čokoladico.
Ja, tudi to, ampak v prvi vrsti moram biti tvoja trdna opora,
duhovna zaslomba in zavetje,
ko ti bojo življenjski viharji skušali spodnesti tla pod nogami.
Naj ti bo na tvoji življenjski poti lepo!
Nikoli ne nehaj sanjati, upati in ljubiti!
Hodi z visoko dvignjeno glavo in ostani vedno TI!
Ko pa se na tej poti izgubiš, padeš ali počutiš sam/-a,
tedaj naj ti bomo vsi, ki te imamo resnično radi, varen pristan!